Driska
Kakor je lahko driska neprijetna, je vsaj nekaj, kar so doživeli vsi odrasli. Skrb za črevesno mikrofloro je zato pomemben preventivni ukrep proti driski.
Izraz ustno zdravje se nanaša na zdravje vaših ust, vključno z zobmi, dlesnimi, jezikom, tkivom in ostalimi deli ustne votline. Za ohranjanje dobrega ustnega zdravja so bistvenega pomena pravilna vsakodnevna higiena, redni zobozdravstveni pregledi in zdrava prehrana.
Dobro ustno zdravje ne pomeni le snežno belih, čistih zob in lepega nasmeha, temveč tudi to, da lahko jeste, požirate in govorite brez bolečin, nelagodja ali zadrege. Ker so usta vrata v naše telo, je njihovo zdravje ključen del splošnega zdravja. Močne dlesni in negovani zobje pomembno vplivajo tudi na našo samozavest in dobro počutje ter na našo željo do druženja, dela in sodelovanja v družbi ter uresničevanja svojih potencialov. Z ustrezno skrbjo za zobe, dlesni in usta preprečimo različne zobne težave, kot so zobna gniloba, bolezni dlesni in slab zadah, poleg tega pa je bleščeč nasmeh med prvimi stvarmi, ki jih ljudje opazijo, in naše najboljše orodje, da jih pritegnemo v svoje življenje.
Znanstvene študije, med drugim, potrjujejo jasno in neposredno povezavo med stanjem ustnega mikrobioma in določenimi boleznimi. Slabo zdravje zob pa lahko povzroči celo zaplete v nosečnosti, kot je nizka porodna teža.
Naša ustna votlina gosti približno 770 različnih vrst virusov, bakterij in glivic ter je sestavljena iz bilijonov mikrobov. Vsak posameznik ima individualno sestavo ustnega mikrobioma. V normalnih razmerah je ta v ravnovesju in podpira preostale procese v telesu. Vendar pa je treba vedeti, da lahko slaba ustna higiena, neuravnotežena prehrana, stres in druga stanja vplivajo na ustni mikrobiom. Ustno zdravje je zato še kako pomembno tudi za splošno zdravje.
Večina bakterij v naše telo vstopi skozi usta. Neravnovesje ustne mikrobiote lahko privede do različnih zdravstvenih težav.
Karies ali zobna gniloba je posledica prisotnosti bakterij v ustih, ki se hranijo s sladkorjem in ustvarjajo kislo okolje (nizek pH), kar demineralizira in načenja zobno sklenino. Z nerednim umivanjem in odstranjevanjem bakterij in zobnih oblog ne škodimo le zobem, temveč tudi dlesnim. Gingivitis ali vnetje dlesni je blažja oblika bolezni dlesni, ki se pojavlja pri več kot polovici odrasle populacije. Simptomi so razdražene, otekle, temno rdeče ali celo krvaveče dlesni. Če ga ne zdravimo, lahko privede do veliko resnejše bolezni dlesni: parodontoze. Parodontoza, ki je pogosto kronična, lahko poškoduje mehka obzobna tkiva in v končni fazi privede do izgube zob. Prizadene približno tretjino odraslih. Občasno, včasih pa celo trajno, se lahko kot posledica bakterijskega neravnovesja in slabe ustne higiene pojavi tudi slab zadah ali halitoza.
Redno in pravilno izvajanje ustne higiene ter zdrava prehrana ohranjata ustni mikrobiom zdrav. Skrbeti je treba tudi za redne obiske pri zobozdravniku in ustnem higieniku.
Koristni nasveti v zvezi s prehrano:
Vsakodnevna ustna higiena je ključnega pomena:
Kakor je lahko driska neprijetna, je vsaj nekaj, kar so doživeli vsi odrasli. Skrb za črevesno mikrofloro je zato pomemben preventivni ukrep proti driski.
Življenjski slog lahko igra pomembno vlogo pri rednem praznjenju črevesja. V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov, da bodo stvari tekle gladko.
Prizadevajte si, da bosta zdrava, saj imata ključno vlogo pri prebavi, dihanju in splošnem zdravju.